Navodila za reševanje gobelinov

Primer 1: Enostaven gobelin   Primer 5: Kompleksna logika (b)
Primer 2: Gobelin s trikotniki   Primer 6: Barvna eliminacija
Primer 3: Večvrstično reševanje   Primer 7: Kompleksna barvna logika
Primer 4: Kompleksna logika (a)   Primer 8: Več barvne logike

Več barvne logike

Tukaj so še trije primeri barvne logike.

Primer A:
Če si pogledamo spodnji primer, opazimo, da v vrstici že imamo dva "O"-a. V najboljšem primeru bi mednju lahko postavili sklop dveh rdečih kvadratkov. Oba rdeča namiga pa sta večja (v tem primeru sta oba 3).

Tako lahko zapolnimo prazen prostor med dvema krožcema z "O"-ema.

Primer B:
V tem primeru pa imamo že obarvana dva črna kvadratka. Ločena sta z dvema praznima kvadratkoma. Ta dva prazna kvadratka ne moreta biti zapolnjena z rdečo barvo, ker so vsi rdeči namigi večji kot dva. Ravno tako ne moreta kvadratka biti bela (barva ozadja), ker med namigi nimamo dveh črnih namigov, ki bi bila eden poleg drugega.

Tako pa bi gobelin izgledal, če je kvadratek začetek namiga "7".

Primer C:
V tem primeru imamo v vrstici sklop dveh črnih kvadratkov. Na začetek in konec vrstice lahko postavimo "O"-e. Lahko tukaj naredimo še kaj?

Primer 1: Sklop predstavlja prvi namig (črna 2)
Če je sklop črnih kvadratkov prvi namig, potem je vse pred njim belo (naša barva ozadja).

Primer 2: Sklop predstavlja zadnji namig (črna 3)
Če je sklop črnih kvadratkov zadnji namig, potem vemo, da MORATA pred njim biti vsaj en bel in en črn kvadratek, preden tja postavimo rdeče kvadratke.

V vsakem primeru torej lahko postavimo pred sklop črnih kvadratkov dva "O"-a. Končni rezultat je tak:

Primer 1: Enostaven gobelin  |  Primer 2: Gobelin s trikotniki  |  Primer 3: Večvrstično reševanje
Primer 4: Kompleksna logika (a)  |  Primer 5: Kompleksna logika (b)  |  Primer 6: Barvna eliminacija
Primer 7: Kompleksna barvna logika  |  Primer 8: Več barvne logike
Pravila | Poglej več primerov | Okno za reševanje gobelinov | Poiščite pomoč pri reševanju