Navodila za reševanje gobelinov

Primer 1: Enostaven gobelin   Primer 5: Kompleksna logika (b)
Primer 2: Gobelin s trikotniki   Primer 6: Barvna eliminacija
Primer 3: Večvrstično reševanje   Primer 7: Kompleksna barvna logika
Primer 4: Kompleksna logika (a)   Primer 8: Več barvne logike

Primer 1: Reševanje enostavnega goblina
(Uporaba EVR - Enovrstično reševanje)

Reševanje gobelina je več ali manj proces izločanja: ugotoviti morate, kje morajo biti barvni kvadratki in kje ne smejo biti. Ko to počnete, postanejo rešljivi tudi drugi stolpci in vrstice.

To je gobelin, ki ga bomo rešili. Gre za enostaven trobarvni gobelin. Dve barvi sestavljata sliko (črna in rdeča), tretja barva pa je bela barva ozadja.

Primer bomo rešili z uporabo metode EVR (Enovrstično reševanje), kar pomeni, da se bomo sočasno posvetili samo eni vrstici.
Najprej poiščimo vrstice ali stolpce, ki imajo namige z najvišjo številko.

V tem primeru so tri vrstice, ki imajo namig 10. To pomeni: 10 zaporednih črnih kvadratkov. Ker pa je mreža široka 10 kvadratkov, morajo ti kvadratki potekati po celotni širini mreže.
Nato lahko poiščete sklope namigov, ki so očitni. V tem primeru sta to dva rdeča kvadratka.

Če si pogledate oštevilčene kvadratke na vrhu gobelina, boste videli, da vsebujeta samo dva stolpca rdeče kvadratke. Torej, ta dva rdeča kvadratka ne moreta biti nikjer drugje, kot v teh dveh stolpcih.
Sedaj lahko enostavno zapolnimo oba sklopa črnih kvadratkov po štiri, ki sta na obeh straneh sklopa dveh rdečih kvadratkov.

Lahko pa bi enostavno pogledali to vrstico in si rekli 4+2+4=10 ter jo zapolnili v celoti.








Poglejmo si prvo vrstico s sklopom šestih črnih kvadratkov.

Te sličice prikazujejo vseh pet možnosti razporeditve v vrstici.

Opazimo lahko, ne glede na to, katera od teh rešitev je pravilna, da bosta dva kvadratka, označena z zelenim X-om, v vsakem primeru črna.

Alternativna metoda za reševanje takih namigov je prikrivajoče štetje:

To najlažje storimo tako, da preštejemo 8 kvadratkov z leve proti desni in osmega počrnimo. Nato preštejemo še 8 kvadratkov z desne proti levi zopet počrnimo osmega. Na koncu pa počrnimo še vse kvadratke med tema dvema.
Z uporabo zgoraj navedene teorije lahko zapolnimo dva črna kvadratka pri namigu 6 v prvi in zadnji vrstici gobelina.

Prav tako lahko počrnimo šest kvadratkov pri namigu 8 v drugi vrstici.
Poglejmo si prvi stolpec, v katerem je sklop šest črnih kvadratkov. Da bodo vsi kvadratki v istem sklopu, mora biti črn tudi kvadratek označen z zelenim X-om.
Sedaj, ko smo počrnili ta kvadratek, imamo pet od šestih kvadratkov.

To pomeni, da potrebujemo samo še en črn kvadratek zgoraj ali spodaj in da morajo biti preostali kvadratki v stolpcu beli (oz. v barvi ozadja), saj sklop šestih kvadratkov nikoli ne bi segel tako daleč.
Zadnji stolpec je enak prvemu, zato ga izpolnimo enako kot prvega.
Poglejmo si vrstico, ki je obkrožena z zeleno. Vemo, da morajo sklopi enakobarvnih kvadratkov imeti vsaj en vmesen prazen prostor. S pomočjo nekaj enostavne matematike lahko ugotovimo, kako bo razporejenih vseh deset kvadratkov.
2črna+1bel+4črni+1bel+2črna=10
Tako smo odkrili, kje se nahajata oba sklopa šestih črnih kvadratkov v prvem in zadnjem stolpcu. Torej lahko z belo obarvamo polji, označeni z zelenima X-oma.
V drugi vrstici od zgoraj navzdol je sedaj samo še osem kvadratkov, ki so lahko pobarvani. Ker pa je v tej vrstici potrebno pobarvati kar osem kvadratkov, lahko sklepamo, da sta oba preostala siva kvadratka, črna.
Poglejmo si četrti stolpec. Potrebujemo sklop treh, štirih in enega črnega kvadratka. Ker v stolpcu že imamo sklop štirih črnih kvadratkov med B in C, ker je največja dolžina sklopa lahko 4 in ker je v stolpcu samo en sklop štirih kvadratkov, mora biti to ta sklop. In, ker mora biti med sklopi vsaj en prazen kvadratek, bosta B in C bela.

Nekje, pod sklopom štirih črnih kvadratkov, je en črn kvadratek. Ker je D edino polje še na razpolago, saj je C pravkar postal bel, bo polje D črno.

Podobno je tudi na vrhu, kjer potrebujemo sklop treh črnih kvadratkov. Ker vemo, da je polje B belo, bo polje A črno.
Opazimo lahko, da imamo še en enak stolpec tistemu, ki smo ga pravkar rešili, zato tu ponovimo prejšnji korak.
V tej vrstici potrebujemo tri sklope po dva črna kvadratka.

Ker imamo že dva kvadratka bela, nam bo to pomagalo rešiti to vrstico. Na obeh koncih vrstice že imamo po en črn kvadratek. Ker morata biti oba v sklopu dveh, sta polji A in F črni.

Sedaj imamo na razpolago samo še en prostor, kjer je lahko sklop dveh črnih kvadratkov. Torej sta C in D tudi črna.

In ker vemo, da so v vrstici trije sklopi po dva črna kvadratka, sta polji B in E beli.
Vsi potrebni barvni kvadratki so, v srednjih dveh označenih stolpcih, že obarvani, zato sta oba preostala siva kvadratka v obeh stolpcih bela.
Namiga v tej vrstica sta 2 in 2. Na voljo imamo samo še dve mesti. Obarvajmo ju črno.
Oba označena stolpca že vsebujeta osem črnih kvadratkov, zato sta preostali sivi polji bele barve.
Tako nam preostanejo še štirje sivi kvadratki. Ne glede na to, ali gledamo stranske ali zgornje namige, ugotovimo, da morajo biti vsi štirje črni.
Tako smo zapolnili vse barvne kvadratke in sestavili celotno sliko. Kako pa pravzaprav vemo, da smo vse storili prav?
Če ste gobelin rešili pravilno, bodo vsi namigi (oštevilčeni kvadratki) in mreža, izginili in videli boste samo sliko.

Uživajte!
Primer 1: Enostaven gobelin  |  Primer 2: Gobelin s trikotniki  |  Primer 3: Večvrstično reševanje
Primer 4: Kompleksna logika (a)  |  Primer 5: Kompleksna logika (b)  |  Primer 6: Barvna eliminacija
Primer 7: Kompleksna barvna logika  |  Primer 8: Več barvne logike
Pravila | Poglej več primerov | Okno za reševanje gobelinov | Poiščite pomoč pri reševanju